Psihoanaliza

Psihoanaliza je:

  1. postopek raziskovanja nezavednih mentalnih procesov, ki so skoraj nedosegljivi na katerikoli drug način,
  2. metoda zdravljenja nevrotičnih in ne-nevrotičnih motenj (ki temelji na postopku raziskovanja nezavednih procesov),
  3. zbiranje psiholoških informacij (data) s pomočjo te metode, ki se postopoma vključujejo v znanstveno disciplino psihoanalize (definicija EPF, Torino, 2014)

Psihoanalitični proces

Proces (processus, lat.) je dogodek ali dogajanje, skupek pojavov, ki delujejo ali so organizirane v nekem časovnem okviru, v razvoju in sosledju delovnih faz. V medicini oziroma terapiji je proces potek bolezni (težave) ali potek zdravljenja le te.

Psihoanalitični proces je uokvirjen oziroma zamejen s psihoanalitičnim okvirjem(setting, angl.),ki predstavlja nujni predpogoj da bi se lahko proces psihoanalize izvedel.

Okvir (setting, angl.) vključuje zunanji in notranji pogled. V zunanji okvir spada uporaba kavča, minimalno število srečanj in frekvenca – pogostost srečanj, stalnost kraja in časa srečanj, okvir plačila dela analitika. V notranji okvir pa sodi: ti. osnovno pravilo ki vključuje prosto asociiranje analizanta in prosto lebdečo pozornost (sanjanje – reverie, angl.) analitika in terapevtsko zavezo (alianso) para, kot tudi poznavanje psihoanalitičnega postopka s strani analitika. Setting s tem postane prazno platno (ekran),  prostor, polje  kamor se projicirajo vsi transferno-kontratransferni matriksi oziroma prepleti intersubjektivnega dogajanja, ki nastane med dvema udeležencema (analitičnim parom) psihoanalitičnega procesa.

Analizant (klient v psihoanalizi) in psihoanalitik

Naloga analizanta je prepustiti se procesu, kar pomeni, da se lahko s stalnim in postopnim premagovanjem in predelovanjem odporov prepusti notranji in medosebnim-intersubjektivnim dogajanje, ki se odvijajo v procesu. Naloga psihoanalitika pa je sopomoč pri odvijanju psihoanalitičnega procesa s svojim znanjem, veščino, iskušnjo in doživljanji: tišino, vzdržnostjo pred kontratransfernimi reakcijami, interpretiranjem nezavednih vsebin in drugim analitičnim intervencijam, ki spodbujajo izražanje in doživljanje analizanta. Psihonalitik uporablja tudi svojo intuicijo, predvsem pa svoj empatičen – sočuteč pristop in zadrževanje (kontejniranje) analizantovih nezavednih vsebin in afektov, do trenutka, v katerem so le ti lahko mentalizirani, premišljeni, izgovorjeni.

Cilji psihoanalitičnega procesa

Cilj psihoanalitičnega procesa je sprememba subjekta(ov) psihoanalize. V stari pshoanalitični paradigmi (psihoanaliza kot psihologija ene duševnosti) je bil analizant ”objekt” analize s strani strokovnjaka, medtem ko je v novi, v vmesno polje in vmesni prostor-odnos med analitikom in analizantom usmerjeni psihoanalizi, analizant subjekt psihoanalize kot tudi analitik. Proces je vzajemen, a ni simetričen. Ker je sprememba analizanta temeljni cilj je on bolj v fokusu, vendarle pa se proces razvoja in dozorevanja obeh udeležencev v analizi dogaja v medosebnem odnosu med njima.

Trajanje psihoanalize

Ko se psihoanaliza enkrat začne, nima svojega roka trajanja in konca. Teče do konca življenja analizanta. Tisto kar ima konec je okvir (setting, angl.). Po določenem času, ko pride konec skupnim srečanjem, analizant nadaljuje svojo življenjsko pot in analizo sam, s ponotranjenim analitikom (transformativnim objektom) oziroma njunim odnosom v lastnem notranjem svetu. On je dovolj usposobljen in pripravljen, da je lahko sam sebi analitik.  Na koncu procesa psihoanalize se je Subjekt spremenil (prebudil, razvil) in bolj pozna sebe, svojo identiteto, svoje dobre in slabe plati, svoje potenciale, svojo kreativnost in talente, bolj razume in pozna svoje težave, travme, svoje življenje in okolico. Če bi se izrazili metaforično je psihoanaliza ”skupno pisanje romana življenja analizanta”, v katerem on, kot glavni lik v romanu, prinaša življenjske izkušnje in fragmente ter material iz svojega življenja, ki jih z analitikom sestavljata in oblikujeta v koherentno zgodbo, na temelju katere se da bolj polno in bolj izpolnjeno živeti. Psihoanaliza je dolgotrajen proces,  zahteven tako čustveno, kot tudi časovno in finančno. So pa učinki dolgoročni in trajni.

(* – tekst je izvleček in prevod teksta z naslovom Psihoanalitički proces (2019), avtorja Stanka Matačića, bivšega predsednika Hrvaškega psihoanalitičnega društva in je objavljen z njegovim soglasjem in dovoljenjem.)

Scroll to Top